ZGODBE Z ROBA
Kreativno pisanje dijakov in dijakinj Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina
Zgodbe z roba je spletna stran, namenjena branju in objavljanju kratke proze ter poezije, ki nastaja pod peresi dijakinj in dijakov Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina. V ospredju so predvsem izdelki, ki jih naši ustvarjalci oblikujejo v okviru obšolske dejavnosti Kreativno pisanje. Verjamemo, da vam bodo kakovostni literarni izdelki ponudili pravo bralsko doživetje, tiste, ki se v tovrstnem pisanju še brusite, pa mogoče usmerili z idejami in tehnikami, razvidnimi iz pričujočih izdelkov. Vabimo vas, da se prepustite čarobnosti izbranih besed.
Naslovna fotografija: Alen MIlavec, fotografije v zgodbah: dijaki Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina
»Prepustil sem se življenju, ki se je igralo z menoj in me je oblikovalo po svoje, tridimenzionalno, zato sem ga ljubil ̶ do roba.«
VENO PILON
Čudežno jabolko
DEKLICA DVE Sestrini kriki me porinejo iz sanj nazaj v realni svet. V trenutku vstanem in takrat se prikaže izza temnih dreves. "Si v redu? Kaj je narobe?" jo zaskrbljeno vprašam. "V redu sem, a morava nadaljevati pot." "Že? Zakaj?" Iz nahrbtnika vzamem žepno lučko in...
Rojeni za smrt
Krvava tla, krvava stena, tu sem vsako noč in dan, brez svobode, brez imena, strah je vse, kar še poznam. Krog in krog le prazne oči, brez želja, brez hrepenenja, v njih nobene več moči, le še trupla so trpljenja. Vedno dlje ko tu stojim, vedno bolj se jih bojim....
Zgodba iz sanj?
Ponovno vzamem v roke sliko rdečelasega dekleta. Rdečelasega dekleta, ki ga več ni. In spet me preplavi enako zaporedje čustev: žalovanje, krivda, strah, samopomilovanje. Oguljeno gladko podobo pospravim nazaj v predal. Nima se smisla obremenjevati s preteklimi...
Kako se narobe vrti
Na planetu nepravičnosti, v katerem zdaj živim, polnem jeze in žalosti, narobe se vrtim. Adrenalin, ki me napaja, v meni prav razbija, kmalu bom nastala ogromna eksplozija. Zdaj, ko srd pred mano je ujet, se vedno bolj mi zdi, mogoče nisem jaz, je svet,...
Strah
Je utrip srca, ki vedno se v možgane zažre. Je mrzel veter, ki te iz sanj prebudi, je hladna misel, ki spati ne pusti. Je kot deska na morju, ki se do neba povzpne. Nikoli ne veš, kdaj doleti te lahko. Da srce se ubrani, da svoj ritem ohrani, si poišči zavetje...
Moj svet se utaplja
Ležim v svoji postelji. Zadnje čase preprosto ne morem zaspati. Glavo mi prestreljujejo številne misli; o moji preteklosti in prihodnosti, o mojih občutkih oziroma pomanjkanju teh. Začnem se zavedati svojega telesa, dihanja, čutim, kako zrak potuje skozi moja pljuča....
V dvoje je lepše
Nebo se je že začelo barvati v čudovito mešanico zlato-rumene in rožnate, toplo poletno sonce pa je s svojimi zlatimi žarki nežno božalo mesto in gozdove ter travnike okrog njega. Zlate barve pa se niso ustavile na mestnem trgu ali na pobočju gora. Še naprej so iskale...
S knjigo v naročju
Dolgo me je mučila nespečnost. V posteljo sem legel pozno, temnina je čezse že vlekla niti dišečega jutra, ko sem v mislih prekladal mantro: Zdaj bom zaspal, zdaj, vsak hip. A veke so venomer drgetale in se izpodmikale vlažnemu dotiku zenice. Večkrat sem zato...