Avtor: Laura Brataševec | Maj 22, 2021 | Poezija
Na planetu nepravičnosti, v katerem zdaj živim, polnem jeze in žalosti, narobe se vrtim. Adrenalin, ki me napaja, v meni prav razbija, kmalu bom nastala ogromna eksplozija. Zdaj, ko srd pred mano je ujet, se vedno bolj mi zdi, mogoče nisem jaz, je svet,...
Avtor: Laura Brataševec | Maj 22, 2021 | Poezija
Je utrip srca, ki vedno se v možgane zažre. Je mrzel veter, ki te iz sanj prebudi, je hladna misel, ki spati ne pusti. Je kot deska na morju, ki se do neba povzpne. Nikoli ne veš, kdaj doleti te lahko. Da srce se ubrani, da svoj ritem ohrani, si poišči zavetje...
Avtor: Laura Brataševec | Maj 19, 2021 | Kratka proza
Ležim v svoji postelji. Zadnje čase preprosto ne morem zaspati. Glavo mi prestreljujejo številne misli; o moji preteklosti in prihodnosti, o mojih občutkih oziroma pomanjkanju teh. Začnem se zavedati svojega telesa, dihanja, čutim, kako zrak potuje skozi moja pljuča....
Avtor: Urška Kompara | Maj 14, 2021 | Kratka proza
Nebo se je že začelo barvati v čudovito mešanico zlato-rumene in rožnate, toplo poletno sonce pa je s svojimi zlatimi žarki nežno božalo mesto in gozdove ter travnike okrog njega. Zlate barve pa se niso ustavile na mestnem trgu ali na pobočju gora. Še naprej so iskale...
Avtor: Urška Kompara | Maj 3, 2021 | Kratka proza
Dolgo me je mučila nespečnost. V posteljo sem legel pozno, temnina je čezse že vlekla niti dišečega jutra, ko sem v mislih prekladal mantro: Zdaj bom zaspal, zdaj, vsak hip. A veke so venomer drgetale in se izpodmikale vlažnemu dotiku zenice. Večkrat sem zato...
Nedavni komentarji