Je utrip srca, ki vedno se v možgane zažre.
Je mrzel veter, ki te iz sanj prebudi,
je hladna misel, ki spati ne pusti.
Je kot deska na morju, ki se do neba povzpne.
Nikoli ne veš, kdaj doleti te lahko.
Da srce se ubrani,
da svoj ritem ohrani,
si poišči zavetje trdno.
Svetloba me iz sanj prebudi.
Težko zadiham, a vsaj živim.
Na mehki postelji ležim,
a srce si več miru želi.
Zoja Volk in Nika Pišljar
Fotografija: Lina Pavlin