Avtor: Laura Brataševec | Nov 17, 2021 | Kratka proza
DEKLICA DVE Sestrini kriki me porinejo iz sanj nazaj v realni svet. V trenutku vstanem in takrat se prikaže izza temnih dreves. “Si v redu? Kaj je narobe?” jo zaskrbljeno vprašam. “V redu sem, a morava nadaljevati pot.” “Že? Zakaj?”...
Avtor: Laura Brataševec | Jun 6, 2021 | Poezija
Krvava tla, krvava stena, tu sem vsako noč in dan, brez svobode, brez imena, strah je vse, kar še poznam. Krog in krog le prazne oči, brez želja, brez hrepenenja, v njih nobene več moči, le še trupla so trpljenja. Vedno dlje ko tu stojim, vedno bolj se jih bojim....
Avtor: Laura Brataševec | Jun 6, 2021 | Kratka proza
Ponovno vzamem v roke sliko rdečelasega dekleta. Rdečelasega dekleta, ki ga več ni. In spet me preplavi enako zaporedje čustev: žalovanje, krivda, strah, samopomilovanje. Oguljeno gladko podobo pospravim nazaj v predal. Nima se smisla obremenjevati s preteklimi...
Avtor: Laura Brataševec | Maj 22, 2021 | Poezija
Na planetu nepravičnosti, v katerem zdaj živim, polnem jeze in žalosti, narobe se vrtim. Adrenalin, ki me napaja, v meni prav razbija, kmalu bom nastala ogromna eksplozija. Zdaj, ko srd pred mano je ujet, se vedno bolj mi zdi, mogoče nisem jaz, je svet,...
Avtor: Laura Brataševec | Maj 22, 2021 | Poezija
Je utrip srca, ki vedno se v možgane zažre. Je mrzel veter, ki te iz sanj prebudi, je hladna misel, ki spati ne pusti. Je kot deska na morju, ki se do neba povzpne. Nikoli ne veš, kdaj doleti te lahko. Da srce se ubrani, da svoj ritem ohrani, si poišči zavetje...
Nedavni komentarji